Nedelo 3.3.2013 - Članek ČD




TUDI OTROCI UŽIVAJO V OPERI IN BALETU

Kultura za otroke: Duhovito, z zgodbami in čarodejem – Kmalu tudi prva lutkovna operna predstava

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo 16. marca premiera baletne pravljice Pepelka za otroke v izvedbi Čarobne dežele. Predpremiera je uspela, z Matejem Rotovnikom, čigar zamisel je bila dežela otroških opernih in baletnih predstav, pa smo se pogovarjali o tem, kako navdušiti otroke za vsebine, do katerih imajo še številni odrasli zadržan odnos.

»Vzgojiteljice in učiteljice slovenskih vrtcev in šol so nam postavile izziv: kako otrokom in dijakom s predstavami približati teme v učnih načrtih, ki jih ne privlačijo: kulturna vzgoja, opera, balet, zdrava prehrana, zdravo življenje, varnost v prometu, učenje, recikliranje ... Izziv smo sprejeli in nastale so raznovrstne zabavne operne, baletne in čarovniške otroške predstave s pedagoškimi vrednotami, ki so jih podprli strokovnjaki na kulturnem in izobraževalnem področju,«
je zapisano v predstavitvi Čarobne dežele.

Operna pevka? Groza!

Otrokom je treba svet gledališča, opere, baleta odpirati postopoma, na način, ki ga razumejo, poudari Matej Rotovnik. »Kot osnovnošolci smo obiskovali operne in baletne predstave za odrasle. Bile so dolge, trajale so dve do tri ure. Dolgočasile so nas. In še vedno se spomnim, kako sem, ko je moja sestrična Katja Konvalinka (slovenska pianistka in sopranistka, op. p.) konec osnovne šole povedala, da si želi biti operna pevka, najprej pomislil: 'O moj bog, kdo te bo pa poslušal?'« se v smehu spominja Matej, ki je bil takrat ravno sredi najstniških let. A sčasoma, po ogledu vse več predstav, je ugotavljal, da slabih izkušenj iz otroštva ne more posplošiti. »Ko sem bil star 15 ali 16 let, me je oče (dolgoletni direktor Cankarjevega doma v Ljubljani, Mitja Rotovnik, op. p.) peljal gledat opero Carmen s Placidom Domingom. Bila mi je všeč. Prav tako so mi bile všeč nekatere baletne predstave. Preprosto: če je nekaj dobro – je dobro! A ko si kot otroci zapišemo v podzavest, da nam nekaj ni bilo všeč, nam pogosto tudi v odraslosti ni.« Že tedaj je razmišljal, da bi bilo mogoče otrokom opero in balet predstaviti čisto drugače. Veliko pozneje sta se s Katjo (ki je medtem postala operna pevka in jo tudi poslušajo!) pogovarjala, da bi lotila otroške operne predstave. Otroških oper sicer ni prav veliko, pove Matej. Pravkar se ukvarjajo z Rdečo kapico Césareja Cui ja, ki so jo morali najprej prevesti iz ruske cirilice, »potem pa je bilo treba prevod spraviti še v spevni slovenski jezik. Kar naporno!« No, če se vrnemo na začetek: Matej in Katja sta se domislila Janka in Metke Engelberta Humperdincka. »A opera traja tri ure in pol! Kako jo prirediti za največ 45 minut, kar je po priporočilih pedagoške stroke vrhnja meja za otroško občinstvo? Ni bilo najlažje, a Katji je uspelo. Domisliti pa se je bilo treba še česa, da bi bila predstava otrokom resnično zanimiva. Zato sva dodala pripovedovalca. Otrok ne more 45 minut pozorno spremljati samo petja. Pripovedovalec jih je najprej seznanil z zgodbo, med predstavo pa vskočil na vsakih nekaj minut petja, ko je malim poslušalcem popustila koncentracija. In opera je res uspela!« Tuhtala sta naprej: »Kako bi jih lahko še bolj animirala? In sem se spomnil: že trideset let sem čarovnik (že od otroštva, op. p.), zakaj ne bi v predstavi čaral? Tako sva v naslednjo opero Bastien in Bastiena (Wolfganga Amadeusa Mozarta, op. p.) vključila čarovnije.« In z njimi navdušila. »Ko smo na koncu stali na odru in se poklonili občinstvu, sem slišal otroke v prvih vrstah govoriti: 'Uf, je bila dobra predstava, nekaj najboljšega, kar sem videl!' To je bila zame največja pohvala. Kajti otroci so najbolj iskreno občinstvo. Naravnost v obraz ti bodo povedali, ali si jim bil všeč ali ne!«

Pepelka in Sončni princ

Zatem je Matej spoznal Ksenijo Kovač, baletko iz SNG Opera in balet Ljubljana. V hipu sta se ujela in predlagal ji je, da bi pripravila baletno predstavo za otroke. Odločila sta se za Pepelko. »Baletno pravljico Pepelka smo izbrali zaradi njene izredne priljubljenosti, saj je znana po vsem svetu, in kar je najbolj pomembno, poznajo jo vsi otroci. Pravljico smo priredili za otroke, saj želimo tudi nekatere dogodke v njej prikazati tako, kot so se v zgodovini v resnici zgodili. Kralj Ludvik XIV. (1638–1715), imenovan tudi Sončni kralj, je namreč povabil na svoj grad največje koreografe in plesalce ter zapisal prve plesne korake in s tem začel razvoj klasičnega baleta ...« je med drugim zapisano v opisu predstave, ki si jo je predpremierno ogledalo 1300 gledalcev, kar je, se veseli Matej, »za takšno predstavo rekord«!

Sončni kralj je v predstavi sicer princ, tako pač gre Pepelkina zgodba, čarovnik (Matej) pa jima pomaga, da kljub vsem zapletom odplešeta v srečen konec. Čarovnije morajo biti vešče vtkane v zgodbo, zanje mora biti v zgodbi vedno razlog, poudari Matej. Poleg tega da predstave ne smejo trajati dlje kot 45 minut, je treba nenehno ohranjati pozornost otrok:

»Zgodba se mora ves čas vzpenjati. Nikakor je ne smeš zavleči. In sestavljena mora biti iz zgodb, ki spodbujajo otroško domišljijo. Ne smeš jim razlagati nečesa, česar ne bodo razumeli, ali na način, ki ga ne bodo razumeli. Moraš se prilagoditi njihovi stopnji razmišljanja. Tega sem se naučil s čaranjem. Dokler sem imel v rokah rutki in govoril o njiju v slogu, poglejte, v tej roki je ena, v tej druga, zdaj se bo z njima zgodilo to in to, so se otroci dolgočasili. Ko sem začel o rutkah govoriti kot o mami in očetu, družini, ki gre na sprehod, na primer, pa sem spodbudil njihovo domišljijo, lahko so si predstavljali, o čem govorim, in čarovnije so postale zanje precej bolj zanimive.« Tudi duhovite trenutke, za smeh, morajo imeti predstave. In srečen konec. Matej bo čarovnik tudi v nadaljevan ju Pepelke, ki je že v pripravi: Belem labodu. V 45 minut ni bilo mogoče strniti vse zgodbe, zato je potrebovala nadaljevanje. »Zanj že razmišljam o novih trikih, zahtevnejših! « navdušeno pove. Ustvarjanje Čarobne dežele ni najlažje delo, tudi finančno ne, saj so pred vsako predstavo postavljeni pred stroškovni zid, ki ga morajo čim bolj vešče znižati. (Tako je, recimo, v predstavi v povprečju največ pet nastopajočih, namesto orkestra v živo igra pianistka.) A to Mateju ni prav nič mar; Čarobna dežela je izšla iz njegovega osebnega entuziazma, ki ga nove predstave še krepijo. Z Rdečo kapico pa napovedujejo tudi uprizoritev prve operne lutkovne predstave.


Z Nedelom do vstopnic!
Na strani 34 (Nedi) objavljamo mini kviz z vprašanji, na katera je treba poiskati odgovore na tej strani! Med tistimi, ki boste rešili kviz, bomo skupaj s Čarobno deželo izžrebali 10 nagrajencev, ki bodo prejeli po dve vstopnici za premiero Pepelke 16. marca v Cankarjevem domu.


Mateja Gruden

Nedelo 3.3.2013


 

 


© 2011 - 2018 Carobna dežela
Kontakt: info@carobnadezela.si; 051 375-300
Otroške predstave, otroci, predstave za otroke, zabava, rojstni dan, najem, prostor, igralnica, carovnik, caranje, carodej, carovec, nastop, božicek, dedek mraz, miklavž, darila, podelitev daril, igranje, slavljenec, Matej, predstave, opera, operne predstave, otroške operne predstave, janko in metka, bastien in bastiena, mala vodna vila, mala morska deklica, cankarjev dom, carobna igralnica, carobna dežela, carobni grad, praznovanje, nepozabno, doživetje, darila, okrasitev, okraševanje, baloni zavijanje z baloni, živali z baloni, dekoracija, vrtci, šole, ucenci, dijaki, malcki, igrala, podjetja, obdaritev otrok, kako organizirati zabavo, za starše, popust, kulturni bazar, ponudba, gostovanje, Ljubljana, Maribor, Nova gorica, Celje, Novo mesto, razprodane predstave, organizacija dogodkov, dogodki, organiziranje, prireditev, priložnost, paket, brezplacno, novo leto, božic, december, november, cankarjev dom, narodni dom, gledališce, dvorana, triada, pedagoško usmerjene, vzgojno, ucenje.